Ženske v kraških kamnolomih in kamnoseštvu

Delo v kamnolomu v Koprivi, 1950. Osebni arhiv Marte Širca

Zlata doba pridobivanja in obdelovanja kamna na Krasu sega v 19. in 20. stoletje, ko so ženske igrale podporno, a pomembno vlogo v tej obrti. Danes jo oživljajo prav kamnosekinje.

Pridobivanje in oblikovanje kamna za stavbne namene ima na Slovenskem več kot tisočletno tradicijo. Prav posebej pa je po svoji bogati zgodovini kamnolomstva in kamnoseštva poznan Kras, ta kamnita in prepišna pokrajina v zahodni Sloveniji, po kateri so poimenovane vse podobne krajine sveta (angl. Karst, it. Carso). Še pred stoletjem je v malodane vsaki vasi na Krasu deloval vsaj manjši kamnolom ali java; skupno so gradbeni in kamnoseški kamen pridobivali v okrog 150 javah.

Vzporedno s kamnolomstvom se je razvijalo kamnoseštvo: umetna obrt obdelovanja ali oblikovanja kamna. V kraških vaseh nikoli ni manjkalo ustrezno izobraženih in usposobljenih kamnosekov, ki so prispevali k unikatni estetiki kraške hiše. To krasijo prelepi in obenem uporabni kamniti elementi, ki so cenjeni še danes: štirne (vodnjaki), portoni (obokani vhodi), konzole (pomoli ali nosilni stebri za balkone), krstni kamni in različna znamenja.

Kamnolomstvo in kamnoseštvo sta poleg telesne vzdržljivosti od nekdaj zahtevala tudi umsko moč, zlasti zaradi fizične zahtevnosti pa še danes prevladujeta prepričanji, da kamnolomstvo ni primerno za ženske in da so v kamnolomih delali izključno moški. Zgodovinopisje na Krasu do nedavnega dejansko ne beleži kamnolomk in kamnosekinj, vendar za njihovo odsotnost ni bila odgovorna domnevna telesna šibkost žensk, temveč predsodek: zaradi prepričanja, da niso zmožne opravljati tako težaškega dela, so se obrti tradicionalno smeli izučiti samo moški.

Ženske so delale v apnenici in pri vinču, vrtele so kovaški meh in odvažale odpadno kamenje.

Novejše raziskave in pričevanja kažejo, da je zgodovino pridobivanja kamna zaznamovalo veliko žensk, le da so bile doslej spregledane. Še več: v tej naporni dejavnosti so odigrale pomembno in pogosto nenadomestljivo vlogo. V kamnolomih so opravljale pisarniška dela in skrbele za prehrano, brez katere bi opešal še tako močan hrust. Če kuhinje ni bilo v neposredni bližini, so kamnolomcem peš ali s kolesi iz oddaljenih krajev dostavljale kosilo. V jerbasu, položenem na svitek na glavi, so v velikih loncih nosile tudi po trideset litrov vrele hrane, v rokah pa še dva težka vrča.Pot je lahko trajala tudi uro ali več, namesto počitka pa jih je v kamnolomu čakalo dodatno, težko fizično delo v apnenici ali pri vinču (vitlu, s katerim so dvigovale odsekane kamnite bloke). Poleg tega so vrtele kovaški meh in skrbele za odpadno kamenje: pobirale so ga, ga odvažale s samokolnicami in zlagale na vagončke, s katerih so ga odmetavale v dolino. Leta 1946 so v celoti obnovile cesto od Štanjela do Podlasov, kar pomeni, da so kopale, razbijale in nasipale kamenje ter opravile še vsa druga cestarska dela.

Medtem ko so ženske v kraških kamnolomih v preteklosti igrale predvsem podporno vlogo, so danes vse bolj cenjene kot mojstrske kamnosekinje. Zasluge za to gredo Višji strokovni šoli Sežana, ki ponuja program oblikovanja kamna. Zanj se zadnja leta odloča celo več študentk kot študentov. Mlade ženske, ki sežansko šolo obiskujejo iz vse Slovenije, tako prevzemajo vodilno vlogo v stroki. S tem se poklic, ki je bil na robu izginotja, vrača v življenje in ponovno pridobiva na ugledu, uspehi mladih kamnosekinj pa dokazujejo, da ženske roke in glave niso nič manj vešče od moških. Kamniti elementi, ki krasijo urbani tematski park na Trgu 28. avgusta v Sežani, so delo diplomantke Špele Šedivy in diplomanta Mateja Župca. Zanje sta prejela prvo nagrado na natečaju Visokošolskega središča Sežana, pod okriljem katerega deluje Višja strokovna šola Sežana. Kamnosekinjam sta pripadla tudi drugo in tretje mesto.

Trg 28. avgusta

Urbani tematski park v središču kraške prestolnice krasijo kamnite skulpture. Ustvarila sta jih kamnosek in kamnosekinja, ki sta se v oblikovanju kamna izšolala na Višji strokovni šoli Sežana. Na Krasu danes deluje še pet kamnolomov, dva v Lipici in po eden v vaseh Vrhovlje, Kopriva in Povir. Trg 28. avgusta je dostopen gibalno oviranim.