Vida Tomšič

Vida Tomšič (detajl), sekretarka zvezne ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije in predsednica Antifašistične fronte žena Jugoslavije, 1948. Hrani AFŽ arhiv

Rojena leta 1913 v Ljubljani, kjer je leta 1998 tudi umrla. Pravnica, partizanka, političarka in prva slovenska ministrica v prvi slovenski vladi v Jugoslaviji.

Vida Bernot se je vpisala na ljubljansko pravno fakulteto v tridesetih letih minulega stoletja, ko se je za univerzitetni študij tudi sicer začelo odločati več žensk. Zaradi splošnega razočaranja nad političnimi razmerami v Kraljevini Jugoslaviji se je kot ena redkih žensk pridružila Komunistični partiji Jugoslavije. Po njenih besedah je članstvo v tej prepovedani in radikalni organizaciji »vezal skupen, neukrotljiv interes, da moramo spremeniti stari svet!«

V stranki je spoznala svojega bodočega moža Toneta Tomšiča, politično delovanje pa ji je kmalu prineslo težave. Bila je obsojena in poslana v ljubljansko jetnišnico, kjer je prebila enajst mesecev, vendar je to ni odvrnilo od političnega dela. Ker je z njim nadaljevala, ji je grozil strožji zapor v bosanskem kraju Bileća, kjer je jugoslovanska oblast osnovala koncentracijsko taborišče za politične zapornike, zato se je umaknila v ilegalo.

Leta 1941 je kljub skrivanju pred oblastmi diplomirala, a še istega leta se je začela druga svetovna vojna. Okupator je stopnjeval pritisk na slovenske komuniste in ponovno ji je grozil zapor. Pred ječo jo je rešila nosečnost, vendar so takoj po rojstvu sina, za katerega je prevzela skrb Vidina mama, aretirali oba z možem: Toneta so usmrtili, Vido pa zaprli in mučili. Zaprta je bila vse do kapitulacije Italije leta 1943, ko se je pridružila partizanom in soustanovila prekomorsko brigado, v kateri so se Jugoslovani pod zavezniškim okriljem borili proti nemškim silam. Že med vojno se je vrnila v Slovenijo in prevzela vrsto pomembnih funkcij v partizanskem gibanju, kar je bil izjemen dosežek, saj je v oboroženem odporu sodelovala le peščica žensk (okrog 4 odstotke). Vida Tomšič je bila neprizanesljiva do svojih političnih nasprotnikov, kar je veljalo za večino revolucionarjev, ki so le z globoko zavezanostjo vrednotam svojega boja lahko premagovali številne ovire, težke dogodke, osebne stiske in bližino smrti.

Takoj po vojni, 5. maja 1945, je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada v novi Jugoslaviji, v kateri je Vida Tomšič postala prva slovenska ministrica za socialno politiko. Po vojni je prevzela vrsto najvišjih funkcij na republiški (slovenski) in državni (jugoslovanski) ravni. Bila je poslanka in članica predsedstva v Ljubljani ter članica najvišjih organov Komunistične partije in Zveze borcev. Delovala je v Organizaciji združenih narodov, kjer se je posvečala socialni politiki ter si prizadevala za pravice žensk in otrok. Ukvarjala se je z načrtovanjem družine in pri tem sodelovala s svojim drugim možem, priznanim ginekologom in nekdanjim partizanskim zdravnikom Francem Novakom. Zaslužna je bila za oblikovanje boljše povojne zakonodaje, ki je ženskam podelila volilno pravico, podaljšala in uredila porodniški in starševski dopust, ustanovila vrtce, ženskam omogočila splošen dostop do kontracepcije in uzakonila pravico do umetne prekinitve nosečnosti.

»Moramo spremeniti stari svet!«

Vida Tomšič je bila vse življenje predana političnemu delu, s katerim je uresničevala svojo vizijo boljšega sveta. Kot zelo prepoznavna političarka se ni mogla izogniti vprašanju o usklajevanju poklica in družine, ki še danes doleti vsako žensko v politiki. Odgovorila je: »Imam moža, tri otroke in devet vnukov. Vsi so bili dolgo z menoj nezadovoljni, čeprav me je mati v marsičem nadomeščala. Mogoče mi je prav ona pomagala, da me je družina jela sprejemati táko, kot sem.« Ob tem je dodala, da njeno delo koristi vsem, tudi njenim otrokom.

Napisala je številne članke in knjige o položaju žensk, človekovih pravicah, socialni politiki in jugoslovanskem političnem sistemu. Konec sedemdesetih je začela predavati na Pravni fakulteti v Ljubljani, v osemdesetih pa je kljub upokojitvi ostala dejavna v domačih in mednarodnih organizacijah. Po letu 1991 in ustanovitvi samostojne države je izgubila vpliv na politično življenje, vendar ženske v Sloveniji še danes – vede ali nevede – žanjemo sadove njenega dela.

Dvorana prve slovenske vlade

V Ajdovščini je bila v Bratinovi dvorani 5. maja 1945 ustanovljena prva povojna slovenska vlada. V spomin na ta dogodek Občina Ajdovščina obeležuje svoj občinski praznik 5. maja; dvorano je leta 2005 prenovila in jo preimenovala v Dvorano prve slovenske vlade. Voden ogled je mogoč ob vnaprejšnji najavi v TIC Ajdovščina. Dvorana je dostopna gibalno oviranim.