Pozabljena polovica Novega mesta

Ilka Vašte (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Projekt Pozabljena polovica Novega mesta je obudil spomin na Marto Mušič Slapar, Ivano Oblak, Ilko Vašte in druge izjemne posameznice, ki so zaznamovale ta prostor.

V gospodarskem in kulturnem središču jugovzhodne Slovenije, ki je bilo kot mesto ustanovljeno že daljnega leta 1365, so svoj pečat pustili književniki, jezikoslovci, likovni umetniki, glasbeniki, filmski režiserji, znanstveniki in inovatorji, vendar med njimi do nedavnega ni bilo zaslediti žensk. Skoraj 700 let po prvi omembi mesta, leta 2016, se je v Novem mestu oblikovala delovna skupina z namenom, da v zgodovinski spomin prikliče tudi imena zaslužnih, a prezrtih žensk. Po vzoru zbornika Pozabljena polovica (2007), ki prinaša 130 portretov Slovenk iz 19. in 20. stoletja, so članice skupine svojo raziskavo poimenovale Pozabljena polovica Novega mesta.

Že na prvem seznamu imen so zbrale sedemdeset predlogov, od katerih se je v končni izbor uvrstilo trinajst žensk, ki so delovale v obdobju od konca 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Pred mestno hišo na Glavnem trgu 7, kjer stojijo stebri z doprsnimi kipi moških, a tudi nekaj takšnih, ki še čakajo na svojo »glavo«, so članice skupine enega od praznih stebrov zapolnile z začasno instalacijo oziroma fotografijo pisateljice Ilke Vašte.

Pozneje so pripravile predlog postavitve obeležij za zgodovinsko pomembne posameznice na trinajstih lokacijah. Na že uveljavljenih sprehajalnih poteh in na mestnih ulicah so oblikovale tri krožne trase, ob katerih želijo v prihodnje postaviti obeležja. Mestni krog vodi po ulicah in zaledju mestnega jedra; vodni krog nas popelje po desnem obrežju reke Krke; gozdni krog pa v senčnem drevoredu divjih kostanjev razkriva srednjeveške povezave z Novim mestom.

Pozabljena polovica Novega mesta želi v zgodovinski spomin priklicati imena zaslužnih, a prezrtih žensk.

Med izbrano trinajsterico po svojem prispevku k lokalnemu in širšemu gospodarskemu razvoju izstopa Marta Mušič Slapar, farmacevtka in gospodarstvenica ter soustanoviteljica novomeškega farmacevtskega podjetja, ki danes pomembno oblikuje mednarodni trg. Po ustanovitvi leta 1954 je prvotni, komaj šestčlanski kolektiv tudi po njeni zaslugi zrasel v eno najmočnejših slovenskih podjetij, a čeprav je Marta Mušič Slapar zagnala proizvodnjo, iskala recepte za zdravila ter zaposlovala farmacevte in kemike, je kot pomočnica generalnega direktorja ostala v njegovi senci.

Izstopa tudi sestra Ivana Oblak iz reda notredamk, prva učiteljica gluhonemih deklic v slovenskem jeziku, ki je v Šmihelu pri Novem mestu med letoma 1886 in 1904 vodila šolo za gluhoneme deklice, prvo tovrstno šolo na Kranjskem. Šola je delovala znotraj zasebne dekliške šole kot oddelek s prilagojenim programom in predstavlja najzgodnejši začetek slovenske surdopedagogike. V osemnajstih letih delovanja se je v šoli po glasovno-govorni metodi izšolalo okrog 100 gluhih učenk, ki so se usposobile za življenje v družbi, iz katere so bile do takrat izključene.

Med izbranimi ženskami velja omeniti še sestri Ervino in Zoro Ropas; bili sta glasbeni pedagoginji, prva tudi priznana skladateljica, druga uveljavljena operna altistka. Tu so še književnice Ilka Vašte, Vera Albreht in Marica Strnad Cizerlj. S področja zdravstva so v izbor vključene prim. dr. Marija Masten, prva slovenska kirurginja; Agneta Gerzin – sestra Marjeta, prva predstojnica ženske bolnišnice; in Marija Tomšič, prva medicinska sestra na Dolenjskem.

Na zemljevidu novomeške preteklosti so svoje mesto dobile tudi Marjeta Vasič, prevajalka in literarna zgodovinarka; Elizabeta Soklič, prva učiteljica na novomeški gimnaziji; ter Vilma Pirkovič Bebler, partizanka in političarka. Tem izjemnim ženskam se bo sčasoma pridružilo še več prezrtih imen. Morda vas naslednjič, ko se ustavite pred mestno hišo, ob doprsnih kipih znamenitih Novomeščanov pozdravijo tudi obeležja Novomeščank.

TIC Novo Mesto

V TIC Novo mesto je na voljo karta Pešpoti in kolesarskih poti s QR-kodami. Na njej so označene tudi tri krožne poti s skupnim imenom Pozabljena polovica Novega mesta; mestna, vodna in gozdna. Na voljo so tudi zemljevidi posameznih poti ter brošura in spletna stran z biografijami trinajstih izbranih žensk. Poti niso dostopne gibalno oviranim.