Ita Rina

Razglednica Ite Rine (detajl), pred letom 1930. Hrani Slovenska kinoteka

Rojena kot Ida Kravanja v Divači leta 1907, umrla kot Tamara Đorđević v črnogorski Budvi leta 1979. Prva in edina velika slovenska filmska zvezda.

Ida Kravanja je svoje zgodnje otroštvo preživela v Divači. Spominjajo se je kot živahnega, nekonvencionalnega dekliča, ki se je najraje potepal in plesal. Ko je bilo Idi sedem, njeni sestri Danici pa šest let, je izbruhnila prva svetovna vojna. Družina Kravanja se je zatekla v Ljubljano, kjer je Ida vzljubila gledališče – v novem domu je odprla teater Pri Idi in režirala predstave z otroki iz soseščine. V najstniških letih se je učila igranja iz knjig in glamuroznih gledaliških predstav, ob katerih je sanjarila, da bo nekega dne tudi sama igralka. In uspelo ji je: vizija, odločnost, predanost umetnosti igre in lepota, a tudi splet okoliščin so ljubljansko bančno uradnico Ido Kravanja prelevili v Ito Rino, divo nemega filma, katere veličina in ime blestita še danes.

Kolesje resnično filmske zgodbe Ide Kravanja sta pognali v tek njeni prijateljici. Leta 1926 sta jo prijavili na vsejugoslovansko lepotno tekmovanje v organizaciji ameriške filmske hiše, vendar ji tega nista povedali, ker sta vedeli, da se ji ga stroga mati, ki je po nedavni smrti moža postala še bolj zaščitniška, ne bo pustila udeležiti. Tako je šele iz časopisov izvedela, da se je znašla med sedmimi finalistkami tekmovanja, na katerega se sploh ni prijavila. Mati ji je udeležbo poskušala prepovedati s podukom, da je ženski mesto v družini, vendar je na prigovarjanje številnih novinarjev, umetnikov in družinskih znancev popustila in se s hčerko odpravila na finale v Zagreb. Osrednji del finala sta zamudili, a Ida je kljub temu prejela ponudbo za poskusno snemanje v Berlinu. Materi je povedala, da gre z družinskimi prijatelji na izlet z vlakom, in pobegnila v filmsko metropolo Evrope, kjer je manj kot mesec dni pozneje nastopila v svojem prvem filmu s posrečenim naslovom Kar zamolče otroci svojim staršem (1927). Ob povratku v Ljubljano je bila že Ita Rina, filmska igralka iz Berlina.

Pobalinka iz Divače je postala filmska diva: časopisi so spremljali vsak njen korak, na premierah so jo čakale trume občudovalcev.

Pri dvaindvajsetih je zaslovela v češkem nemem filmu Erotikon (1929). Po zaslugi svojih »igralskih sposobnosti in fotogeničnosti«, kot so zapisali kritiki, a tudi zaradi prvega prizora golote v zgodovini češkega filma, ki je dvignil precej prahu (film je bil med najbolj gledanimi tistega leta), je pobalinka iz Divače postala filmska diva. Domači in tuji časopisi so spremljali vsak njen korak, na premierah so jo čakale trume občudovalcev. V Ljubljani je »občinstvo kar oblegalo blagajno«, v Franciji so jo opevali kot »veliko umetnico«, v Latviji in na Hrvaškem so jo slavili v pesmih, na Češkem je veljala za »veliko tragedinjo filmskega platna«. Snemala je v Nemčiji, Franciji, Estoniji in na Češkem, njen opus pa obsega najmanj dvajset celovečernih filmov. Poleg Erotikona med vrhunce njene kariere umeščajo češki film Obešenjakova Tončka (1930).

Najznamenitejše fotografije Ite Rine, ki so še danes iskane, najdemo na razglednicah iz zlatih časov nemega filma. Igralko največkrat prikazujejo kot krhko in ranljivo dekle, a je bila vse prej kot to: filmsko kariero si je zgradila sama, brez pomoči uveljavljenih imen, bolj kot velikanski honorarji pa so jo zanimali dobri režiserji in vloge.

O samosvoji osebnosti Ite Rine priča tudi zgodba, po kateri je zavrnila ponudbo iz Hollywooda. Leta 1931 ji je zaročenec Miodrag Đorđević postavil ultimat »Hollywood ali jaz«. Odločila se je zanj in v 25. letu starosti zaključila obetavno igralsko kariero. Po poroki se je preimenovala v Tamaro Đorđević, prestopila v pravoslavno vero in si v Beogradu ustvarila družino. Tudi pozneje je nastopala v filmih, a z nobenim ni ponovila nekdanjega uspeha.

Bi Ita Rina v Hollywoodu blestela? Je bil mož kriv, da je klecnila tam, kjer je mati ni mogla spodnesti? Si je zaželela zavetja družine in svoji zvezdi pustila ugasniti? Naj je bilo tako ali drugače, njena zgodba je univerzalna zgodba malega človeka, ki mu uspe veliki preboj v svetu, kar vzbuja občudovanje, naklonjenost, optimizem, pogum in tudi istovetenje s slavno igralko.

Muzej slovenskih filmskih igralcev

Muzej v rojstnem kraju Ite Rine ponuja stalno razstavo o njenem življenju in delu ter stalno razstavo o slovenskih filmskih igralcih in igralkah. Večjim skupinam ob predhodni najavi ponuja ogled filmskih projekcij, med njimi filma o Iti Rini Deklica s frnikulami (1997). Muzej je dostopen gibalno oviranim, na voljo je tudi prostor za počitek in otroško igro.