Delavke oblačilne tovarne Mura

Murine delavke v šivalnici na lokaciji Cvetič okrog leta 1952. Prva z leve (z ruto, gleda nazaj) je Marija Drvarič. Fotografija je v njeni lasti, hrani jo Fototeka Pomurskega muzeja Murska Sobota

Oblačilna tovarna Mura, v kateri so delale povečini ženske, je bila skoraj polovico stoletja sinonim za naporno delo, a dobre plače, kakovostna oblačila in splošni napredek Prekmurja.

Oblačilna tovarna Mura se je razvila z združitvijo in nacionalizacijo Cvetičeve (1925) in Šiftarjeve (1932) tovarne po drugi svetovni vojni. Delavke so v tovarni najprej šivale moško spodnje perilo, pozneje pa druga moška in ženska oblačila. Mura se je sčasoma razvila v velikansko tovarno z obrati v Murski Soboti, Ljutomeru, Lendavi in Gornjih Petrovcih. »Ko sem se zaposlila,« je povedala socialna delavka Šarika Ficko, »so začeli voziti prvi avtobusi iz Ljutomera v tovarno. Leta 1986, ko sem šla v pokoj, smo imeli 32 linij, iz 504 vasi smo vozili delavke.« Leta 1992 je v Muri delalo 6130 ljudi, več kot 80 % je bilo žensk.

Marjetka (vsa imena v nadaljevanju so izmišljena) se je kot večina njenih sodelavk v proizvodnji zaposlila pri 17 letih. »Imeli smo točno določeno, koliko komadov moramo zašiti v osmih urah,« je pripovedovala. »Šivanje srajce je zajelo več delovnih operacij in faz. Jaz sem največ časa šivala ovratnike. Sodelavke smo si tudi pomagale med seboj, a ni bilo v vseh skupinah tako.« Priganjala jo je norma. Včasih jo je presegla, če pa je ni izpolnila, je dobila manjšo plačo. Delavka je bila odvisna od tega, kako dobro je delal stroj in kako gladko je teklo blago, hkrati pa je stroj upravljala s svojimi znanji in spretnostmi ter s svojim telesom.

Marjetka je v tovarni šivala 25 let: »Bile smo ponosne, da delamo v Muri. Murina plača je bila neko obdobje fama! Murina oblačila so bila kvalitetna. Mura je bila pojem vsega naprednega v Prekmurju! S prispevki smo gradili Soboto, gradili smo tudi udarniško. Zdaj pa vse propada. Mama, ki je delala v Muri, je pripovedovala, kako so nekatere starejše ženske zaradi Mure prvič odšle na morje. Potni list so si dale delati, da so šle na obisk k partnerski firmi v Nemčijo. Koliko gora je moja mama spoznala zaradi planinskega društva v Muri!«

»Mura je bila naše življenje,« je povedala Tonija. »V Muri smo bile več kot doma. Bilo je težko, z otroci nismo mogle biti, ker smo delale. Delale smo tudi popoldneve, sobote in nedelje, pa nadure in ponoči. Vmes je bilo treba doma še skuhati in oprati. Me smo imele táko pripadnost firmi. To imaš v krvi.«

»Bile smo ponosne, da delamo v Muri. Mura je bila pojem vsega naprednega v Prekmurju!«

Po letu 2000 se je začelo psihično in fizično izčrpavanje, prepiri in ponižanja. Plače so bile tako majhne, da je bilo z njimi komaj mogoče preživeti, pritiski pa vedno večji. »So nam razlagali: ‘Malo še potrpite, pa bo bolje.’ Pa je bilo vedno slabše,« se spominja Marjetka. Delavke so stečaj leta 2009 pričakale izmučene. A kljub temu so bile šokirane. Prej si niso mogle niti predstavljati, da bi Mura lahko propadla. Stečaj je močno zarezal v telesa in osebnosti ljudi, ne zgolj zaposlenih, tudi njihovih družin, otrok, celotne regije. »Potem naenkrat naše delo ni bilo nič več vredno, do nas so se obnašali, kot da me nismo nič več vredne. Brcnili so nas ven. Šle smo na zavod. A mnoge smo bile prestare, da bi nas še kdo vzel.« Marjetka je imela ob stečaju 42 let.

Spretni prsti tekstilnih delavk so na globalnem trgu s poceni oblačili izgubili vrednost. A Marjetko in Tonijo še danes rešujejo njune zlate roke. Znajdeta se sami in s podporo družine, številne njune sodelavke pa se ne morejo. Nekatere so ostale brez odpravnin in neizplačanih plač, prevarane in brez finančne opore. Poleg strukturne brezposelnosti so jih bremenile poklicne poškodbe in bolezni. Največ je bilo poškodb hrbtenice, karpalnega živca, tudi zastrupitev s formaldehidom. Zaradi sistemske neurejenosti poklicnih in s poklicem povezanih bolezni v Sloveniji se s posledicami dela v tovarni delavke še danes spopadajo same.

Pravijo, da je Mura izdelovala kakovostne izdelke, da je gradila Mursko Soboto, kmetije in domove v Prekmurju. A dejansko so jih s svojim prispevkom ali kar lastnoročno gradili konkretni ljudje z imeni in priimki. Naše plašče so oblikovale konkretne modne oblikovalke in modelarke, šivale in likale so jih konkretne delavke. Oblačilno tovarno je poganjal njihov angažma – njihovi napori, znanja in spretnosti.

Pomurski muzej Murska Sobota

V muzeju je na ogled vitrina o tovarni Mura. S predhodno najavo pri kustosinji Jelki Pšajd je mogoč voden ogled, na katerem lahko izveste več o tovarniških delavkah. Na voljo sta tudi video o njihovem delu in muzejski katalog Mura odprto (2012) o zgodovini tovarne in oblikovanju njenih modnih znamk. Muzej je delno prilagojen gluhim in naglušnim, ne pa tudi gibalno oviranim.