Angela Piskernik

Angela Piskernik pri balinanju. Hrani Arhiv Republike Slovenije, ARS 1982, Piskernik Angela, šk. 8

Rojena leta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli (Koroška), umrla leta 1967 v Ljubljani. Botaničarka, muzealka in pedagoginja, prva slovenska doktorica znanosti in okoljevarstvenica.

Angela Piskernik se je šolala pri Uršulinkah v Celovcu in nato na prvi državni gimnaziji v Gradcu, študij pa je, kar je bilo za ženske tistega časa izjemno, nadaljevala na dunajski univerzi. Čeprav se je odločila za doktorat iz botanike in je življenje v veliki meri posvetila naravoslovju, jo je spremljal tudi literarni talent. Pot jo je vztrajno zanašala drugam, vendar se je pisanja oklepala celo življenje, še zlasti takrat, ko je bilo najbolj tvegano.

Angela Piskernik ni bila samo botaničarka, nikoli se ni zaprla v slonokoščeni stolp svoje znanosti, pač pa je bila vedno družbeno aktivna. Leta 1912 je pripravila javno predavanje z naslovom Žena, nje lastnosti, pravice in dolžnosti, v katerem si je prizadevala za pravico žensk do mesta v javnem življenju in izrazila željo, da bi še za časa svojega življenja videla ženske, ki bodo opravljale ministrske funkcije.

Po prvi svetovni vojni se je tudi sama javno izpostavila in postala dejavna politična agitatorka za Koroško, ki je bila po vojni razdeljena med dve novonastali državi, Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo. Verjela je v priključitev jugoslovanskim narodom, a imperialistične težnje so v kombinaciji s spolitiziranim plebiscitom odločile drugače. V času pred plebiscitom je predavala, pisala, sklepala politična zavezništva in se scela posvetila temu projektu, a žal neuspešno. Med vojnama je bila sprva zaposlena v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, nato pa je postala gimnazijska profesorica. Kljub doktoratu in zgodnji znanstveni poti se ji nikoli ni uspelo prebiti v ekskluzivno moški akademski svet. »Ovir mi za časa študija niso delali nikjer,« je leta 1927 izjavila za časopis Slovenec, »pač pa kasneje v Ljubljani, ko sem prišla v službo. Bili so težki časi, a danes mi tudi teh ni žal: napravili so me zelo previdno pri formulaciji vere v moža, a dali so mi vero vase, ki je dotlej prav nič nisem imela. Prej mi je bilo večkrat težko, da sem ‘le’ ženska, doživetja v službi so me osvobodila te zmote in danes sem ponosna, da sem žena.«

Angela Piskernik ni bila samo botaničarka, nikoli se ni zaprla v slonokoščeni stolp svoje znanosti, pač pa je bila vedno družbeno aktivna.

A poklicni boji niso bili najtežje, kar jo je čakalo. Največja preizkušnja je prišla z drugo svetovno vojno. Novembra leta 1943 so jo internirali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je ostala vse do julija 1945. Paznice so jo poniževale in se norčevale iz njenega doktorskega naziva (le kaj ti bo, ko se znajdeš na robu življenja?), pred njenimi očmi so umirale prijateljice, podvržena je bila mučenjem in se komaj izognila smrti. Da bi lahko preživela, se zamotila, za hip pozabila na lakoto, je s sojetnicami pisala kuharsko knjigo. Lakoto so si tešile s pripovedovanjem in pisanjem, s spomini na čase, ko se je svet zdel normalen in obvladljiv. V kuharski knjigi so zbrani recepti žensk različnih narodnosti in razredov, knjiga pa je kljub izrednim razmeram, v katerih je bila napisana, tako rekoč znanstveno urejena. Ne glede na težavnost okoliščin in vrsto knjige, ki jo je pisala, je Angela Piskernik ostajala zavezana znanstvenemu aparatu.

Po vojni je postala direktorica Prirodoslovnega muzeja, ena prvih direktoric javne institucije na Slovenskem. Aktivno se je začela posvečati ohranjanju naravne dediščine. Na njeno pobudo so zavarovali številne ogrožene rastlinske in živalske vrste ter obnovili Alpski park Julijana v Trenti, naravno znamenitost svetovnega slovesa. Zaslužna je tudi za ohranitev Krakovskega gozda in Rakovega Škocjana ter ustanovitev Triglavskega narodnega parka.

Umrla je decembra leta 1967. V njenem pisalnem stroju je ostal zataknjen list. Pisala, delala je vse do smrti.

Alpski botanični vrt Juliana

Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. V njem uspeva okrog šeststo različnih vrst rastlin. Nahaja se v Triglavskem narodnem parku v bližini zaselka Pri Cerkvi nad cesto, ki povezuje Kranjsko Goro in Bovec. Botanični vrt ni dostopen gibalno oviranim.