Alojzija Štebi

Alojzija Štebi (detajl). Zbirka fotografij nekdanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS, I/298, hrani Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1549

Rojena leta 1883 v Ljubljani, umrla leta 1956 prav tam. Učiteljica, aktivistka, urednica, publicistka in ena prvih političark na Slovenskem.

Alojzija Štebi je bila ena prvih Slovenk, ki se je aktivno ukvarjala s politiko, ter ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk. Svojo poklicno pot je začela kot učiteljica, saj je bil to v njeni dobi eden redkih poklicev, ki je bil ženskam dovoljen. Poučevala je po številnih manjših krajih na Gorenjskem, vendar je zaradi svojih političnih prepričanj in pritiskov, ki so sledili njenemu vstopu v socialdemokratsko stranko, imela toliko težav, da je leta 1912 za vedno zapustila učiteljski poklic. Postala je poklicna politična aktivistka: zaposlila se je v uredništvu delavskega dnevnika Zarja in sodelovala pri urejanju številnih drugih socialdemokratskih časopisov. Ko je leta 1913 v Zarji objavila predavanje Ivana Cankarja Slovenci in Jugoslovani, je morala celo pred sodišče. Prav njena pokončnost je navdihnila lik učiteljice v Cankarjevih Hlapcih (1910).

Bila je ena najpomembnejših osebnosti socialdemokratske stranke in ena vodilnih članic njene kranjske podružnice (deželnega zastopstva) v času, ko so v strankah sodelovale predvsem sorodnice aktivnih članov. Vseskozi se je posvečala socialni politiki in si prizadevala za izboljšanje položaja in življenjskih razmer delavk ter delavcev in njihovih žena. V času avstro-ogrske monarhije je na Dunaju sodelovala tudi v posebni komisiji za žensko delo.

Po prvi svetovni vojni je zapustila strankarsko politiko in postala ena redkih žensk, ki so v jugoslovanski državni upravi dosegle visok položaj. Ženske so v javno in državno upravo na Kranjskem začele vstopati že po letu 1904, a povečini kot strojepiske, status Alojzije Štebi pa je bil povsem drugačen. Bila je ena prvih višjih uradnic, kar pomeni, da ni prepisovala spisov in jih vlagala v kartoteke, pač pa je odločala o socialni politiki na Slovenskem. Kot sekretarka na mestni in državni ravni je po letu 1918 pripomogla k nastanku socialnega dela (sistematični državni skrbi za revne) in reformi zdravstvenih ustanov. Med drugim je podpisala dekret, ki je omogočil zaposlitev Angele Boškin, prve patronažne sestre v novi državi.

Alojzija Štebi je bila ena prvih Slovenk, ki se je aktivno ukvarjala s politiko, ter ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk.

Med obema vojnama se je njeno poklicno življenje močno prepletalo s publicističnim: napisala je številne brošure o alkoholizmu, skrbi za zanemarjeno mladino in drugih socialnih vprašanjih. Leta 1927 se je preselila v Beograd, kjer je vodila Centralni higienski zavod in urejala najbolj radikalno feministično glasilo v Jugoslaviji, Ženski pokret. V njem je objavljala polemične razprave o tem, kako izboljšati položaj žensk in socialno najbolj zapostavljenih slojev. Že pred prvo svetovno vojno je sodelovala v socialističnih ženskih društvih, predavala na političnih shodih in kot govornica spodbujala ženske k povezovanju. Leta 1911 je Etbin Kristan organiziral prvo slovensko praznovanje mednarodnega dneva žensk. Alojzija Štebi je sodelovala pri organizaciji vseh naslednjih praznovanj, na njih pa zahtevala volilno pravico žensk z argumentom, da bo ta omogočila »zadostno varstvo za življenje in zdravje delavk, za varstvo mater in dojencev« ter »táko mezdo, s katero bomo dostojno preživljale sebe in otroke, da dosežemo znižanje cen živilom in cenena stanovanja, da nastopamo proti militarizmu«. Poleg tega je na shodih zahtevala še kakovostno šolstvo, zdravstvo in socialo.

Tudi jugoslovansko feministično gibanje v Kraljevini Jugoslaviji si je prizadevalo za volilno pravico žensk, ki je takrat pripadala izključno moškim. Leta 1923 je v ljubljanski Kazini ustanovilo Feministično alianso, jugoslovansko podružnico mednarodne organizacije, ki si je prizadevala za plačno enakost, uzakonitev splošnega dohodka za gospodinje in pravico žensk do opravljanja sodniške službe.

Alojzija Štebi je s svojo vztrajnostjo in zavzetostjo krojila slovensko in jugoslovansko feministično gibanje ter državno socialno politiko. Še po upokojitvi je na svojem domu honorarno delala za ministrstvo za prosveto. Leta 1956 so ji »s težkim srcem« sporočili, da ji odpovedujejo zaposlitev, ker ji tajnih spisov ne smejo več nositi na dom. Še isto leto je umrla.

Palača Kazina

Palača Kazina je kulturni spomenik lokalnega pomena. Zgrajena je bila med letoma 1836 in 1838 na pobudo društva Kazina. Kavarna v pritličju in velika društvena dvorana v prvem nadstropju sta bili dolga leta središče meščanskega družabnega življenja. Leta 1923 so jugoslovanske feministke, med njimi Alojzija Štebi, v Veliki dvorani ustanovile Feministično alianso Kraljevine SHS. Danes je ogled dvorane mogoč med javnimi prireditvami, vendar ni dostopna gibalno oviranim.