Gusti Jirku Stridsberg

Gusti Jirku Stridsberg (detajl). Last družine Voge, vzeto iz knjige The Six Lives of Gusti Stridsberg (2020)

Rojena leta 1902 v Ukrajini kot Augustina Franziska Mayer, umrla leta 1978 na Švedskem. Pisateljica, prevajalka, novinarka, vojna dopisnica in domnevna tajna agentka. Malo življenj tako prepričljivo pripoveduje o nemirnem 20. stoletju kot usoda Gusti Jirku Stridsberg. Rodila se je na obrobju avstro-ogrske monarhije, mladost pa je kot hči premožne bankirske družine preživela na Dunaju.… Continue reading Gusti Jirku Stridsberg

Zofka Kveder

Zofka Kveder (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rojena leta 1878 v Ljubljani, umrla leta 1926 v Zagrebu. Prva slovenska poklicna pisateljica. Zofka Kveder je izhajala iz težkih družinskih razmer, ki sta jih zaznamovala oče alkoholik in čustveno nedostopna mama. Njeno odraščanje je bilo polno pomanjkanja in nasilja, zato je komaj čakala, da se bo lahko emancipirala in samostojno zaživela. Prvi stik s… Continue reading Zofka Kveder

Ljuba Prenner

Dr. Ljuba Prenner s prijateljicami na ulici v Slovenj Gradcu leta 1938 – v času, ko je pisal svojo največjo uspešnico. Zapuščina dr. Ljube Prenner, hrani Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja

Rojen leta 1906 na Fari pri Prevaljah, umrl leta 1977 v Ljubljani. Odvetnik, pisatelj, aktivist. Amalija Marija Prenner se je že v mladosti preimenoval v Ljubo in se doživljal kot moškega. Njegovo življenje je bilo težko in zaznamovano s tranzicijami med spoli, kraji, ideologijami in poklici. Čeprav je imel jasne ambicije, se je zaradi pomanjkanja… Continue reading Ljuba Prenner

Josipina Urbančič Turnograjska

Josipina Urbančič na oljnem portretu Josefa Hofholzerja (detajl), 1851. Hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rojena leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, umrla leta 1854 v Gradcu. Prva slovenska pisateljica, pesnica, pravljičarka in skladateljica. Sredi 19. stoletja so se na Slovenskem kazali prvi obrisi kulturnega boja za rabo slovenskega jezika v pretežno nemško govoreči deželi. Z vse večjim navdušenjem nad slovansko idejo ter lepoto in pomenom maternega jezika je… Continue reading Josipina Urbančič Turnograjska

Pozabljena polovica Novega mesta

Ilka Vašte (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Projekt Pozabljena polovica Novega mesta je obudil spomin na Marto Mušič Slapar, Ivano Oblak, Ilko Vašte in druge izjemne posameznice, ki so zaznamovale ta prostor. V gospodarskem in kulturnem središču jugovzhodne Slovenije, ki je bilo kot mesto ustanovljeno že daljnega leta 1365, so svoj pečat pustili književniki, jezikoslovci, likovni umetniki, glasbeniki, filmski režiserji, znanstveniki in… Continue reading Pozabljena polovica Novega mesta

Arhitektke in oblikovalke

Gizela Šuklje, detajl načrta Kopališča mesta Metlike. Zapuščina Gizele Šuklje, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Status žensk in moških v arhitekturi in oblikovanju se še vedno razlikuje, saj so se spolni stereotipi na teh področjih v zadnjem stoletju komaj zrahljali. Arhitektura spada med številna področja dela, v katera ženske zelo dolgo niso bile pripuščene. Tudi ko so se končno smele izobraziti (prva arhitektka je v Ljubljani diplomirala leta 1932), to… Continue reading Arhitektke in oblikovalke

Berta Bojetu Boeta

Berta Bojetu (detajl). Foto Rudi Španzel, hrani Center za slovensko književnost

Rojena leta 1946 v Mariboru, umrla leta 1997 v Ljubljani. Igralka in ena najpomembnejših povojnih književnic. Berta Bojetu Boeta je že v mladosti izrazila svojo naklonjenost poeziji, ko je na stene podhoda pri Slaviji zapisala prvi znani mariborski grafit. Z zelenim sprejem izpisani verz »Zeleno, ki te ljubim zeleno« Federica Garcíe Lorce se je vtisnil… Continue reading Berta Bojetu Boeta

Ivana Kobilca

Ivana Kobilca pri slikanju, okrog leta 1915. Hrani Narodna galerija, Ljubljana

Rojena leta 1861 v Ljubljani, kjer je leta 1926 tudi umrla. Velja za najpomembnejšo slovensko slikarko. Ivana Kobilca je bila prva slovenska slikarka, ki se je preživljala s svojim umetniškim delom. Že od najzgodnejših let si je želela presegati meje: tako v družbenem smislu, ker ni želela pristati na vlogo ženske, kakršno so v njenem… Continue reading Ivana Kobilca

Branka Jurca

Branka Jurca (detajl). Zapuščina Branke Jurca, hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Rojena leta 1914 v Koprivi, umrla 6. marca 1999 v Ljubljani. Avtorica legendarnih knjig za otroke in mladino, urednica Cicibana in do nedavno prezrta pisateljica del za odrasle. Branka Jurca je bila plodovita pisateljica, publicistka in mladinska pripovednica. Živela in delala je v Mariboru in Ljubljani, a se je vse življenje vračala v rojstno vas.… Continue reading Branka Jurca

Ita Rina

Razglednica Ite Rine (detajl), pred letom 1930. Hrani Slovenska kinoteka

Rojena kot Ida Kravanja v Divači leta 1907, umrla kot Tamara Đorđević v črnogorski Budvi leta 1979. Prva in edina velika slovenska filmska zvezda. Ida Kravanja je svoje zgodnje otroštvo preživela v Divači. Spominjajo se je kot živahnega, nekonvencionalnega dekliča, ki se je najraje potepal in plesal. Ko je bilo Idi sedem, njeni sestri Danici… Continue reading Ita Rina

Po sledeh in poteh Celjank

Središče Celja s pogledom na magistrat, sredina 20. stoletja. Foto Josip Pelikan, hrani Muzej novejše zgodovine Celje

Zgodovino Celja so zaznamovale Vera Levstik, Tončka Čeč, Pavla Jesih, Olga Vrabič, Božena Pelikan, Ana Baumbach in druge osebnosti, na katere opozarja projekt Ženske stopinjiCe. Sprehod skozi zgodovino Celja, kot jo pripovedujejo zgodbe žensk, se začne pred Muzejem novejše zgodovine Celje, nekdaj mestnim magistratom, v katerem je bila prva mestna knjižnica. Zanjo si je več… Continue reading Po sledeh in poteh Celjank