Gusti Jirku Stridsberg

Gusti Jirku Stridsberg (detajl). Last družine Voge, vzeto iz knjige The Six Lives of Gusti Stridsberg (2020)

Rojena leta 1902 v Ukrajini kot Augustina Franziska Mayer, umrla leta 1978 na Švedskem. Pisateljica, prevajalka, novinarka, vojna dopisnica in domnevna tajna agentka. Malo življenj tako prepričljivo pripoveduje o nemirnem 20. stoletju kot usoda Gusti Jirku Stridsberg. Rodila se je na obrobju avstro-ogrske monarhije, mladost pa je kot hči premožne bankirske družine preživela na Dunaju.… Continue reading Gusti Jirku Stridsberg

Zofka Kveder

Zofka Kveder (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rojena leta 1878 v Ljubljani, umrla leta 1926 v Zagrebu. Prva slovenska poklicna pisateljica. Zofka Kveder je izhajala iz težkih družinskih razmer, ki sta jih zaznamovala oče alkoholik in čustveno nedostopna mama. Njeno odraščanje je bilo polno pomanjkanja in nasilja, zato je komaj čakala, da se bo lahko emancipirala in samostojno zaživela. Prvi stik s… Continue reading Zofka Kveder

Angela Piskernik

Angela Piskernik pri balinanju. Hrani Arhiv Republike Slovenije, ARS 1982, Piskernik Angela, šk. 8

Rojena leta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli (Koroška), umrla leta 1967 v Ljubljani. Botaničarka, muzealka in pedagoginja, prva* slovenska doktorica znanosti in okoljevarstvenica. Angela Piskernik se je šolala pri Uršulinkah v Celovcu in nato na prvi državni gimnaziji v Gradcu, študij pa je, kar je bilo za ženske tistega časa izjemno, nadaljevala na dunajski… Continue reading Angela Piskernik

Ljuba Prenner

Dr. Ljuba Prenner s prijateljicami na ulici v Slovenj Gradcu leta 1938 – v času, ko je pisal svojo največjo uspešnico. Zapuščina dr. Ljube Prenner, hrani Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja

Rojen leta 1906 na Fari pri Prevaljah, umrl leta 1977 v Ljubljani. Odvetnik, pisatelj, aktivist. Amalija Marija Prenner se je že v mladosti preimenoval v Ljubo in se doživljal kot moškega. Njegovo življenje je bilo težko in zaznamovano s tranzicijami med spoli, kraji, ideologijami in poklici. Čeprav je imel jasne ambicije, se je zaradi pomanjkanja… Continue reading Ljuba Prenner

Josipina Urbančič Turnograjska

Josipina Urbančič na oljnem portretu Josefa Hofholzerja (detajl), 1851. Hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rojena leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, umrla leta 1854 v Gradcu. Prva slovenska pisateljica, pesnica, pravljičarka in skladateljica. Sredi 19. stoletja so se na Slovenskem kazali prvi obrisi kulturnega boja za rabo slovenskega jezika v pretežno nemško govoreči deželi. Z vse večjim navdušenjem nad slovansko idejo ter lepoto in pomenom maternega jezika je… Continue reading Josipina Urbančič Turnograjska

Berta Bojetu Boeta

Berta Bojetu (detajl). Foto Rudi Španzel, hrani Center za slovensko književnost

Rojena leta 1946 v Mariboru, umrla leta 1997 v Ljubljani. Igralka in ena najpomembnejših povojnih književnic. Berta Bojetu Boeta je že v mladosti izrazila svojo naklonjenost poeziji, ko je na stene podhoda pri Slaviji zapisala prvi znani mariborski grafit. Z zelenim sprejem izpisani verz »Zeleno, ki te ljubim zeleno« Federica Garcíe Lorce se je vtisnil… Continue reading Berta Bojetu Boeta

Alojzija Štebi

Alojzija Štebi (detajl). Zbirka fotografij nekdanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS, I/298, hrani Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1549

Rojena leta 1883 v Ljubljani, umrla leta 1956 prav tam. Učiteljica, aktivistka, urednica, publicistka in ena prvih političark na Slovenskem. Alojzija Štebi je bila ena prvih Slovenk, ki se je aktivno ukvarjala s politiko, ter ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk. Svojo poklicno pot je začela kot učiteljica, saj je bil to v njeni dobi… Continue reading Alojzija Štebi

Ivana Kobilca

Ivana Kobilca pri slikanju, okrog leta 1915. Hrani Narodna galerija, Ljubljana

Rojena leta 1861 v Ljubljani, kjer je leta 1926 tudi umrla. Velja za najpomembnejšo slovensko slikarko. Ivana Kobilca je bila prva slovenska slikarka, ki se je preživljala s svojim umetniškim delom. Že od najzgodnejših let si je želela presegati meje: tako v družbenem smislu, ker ni želela pristati na vlogo ženske, kakršno so v njenem… Continue reading Ivana Kobilca

Branka Jurca

Branka Jurca (detajl). Zapuščina Branke Jurca, hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Rojena leta 1914 v Koprivi, umrla 6. marca 1999 v Ljubljani. Avtorica legendarnih knjig za otroke in mladino, urednica Cicibana in do nedavno prezrta pisateljica del za odrasle. Branka Jurca je bila plodovita pisateljica, publicistka in mladinska pripovednica. Živela in delala je v Mariboru in Ljubljani, a se je vse življenje vračala v rojstno vas.… Continue reading Branka Jurca

Marina Melhiorca

Václav Hollar, detajl iz grafike Šest beračev in beračic, 1630. Hrani Metropolitanski muzej umetnosti, New York

Prva poimensko znana krošnjarka in tihotapka z Idrijsko-Cerkljanskega. Rojena v Šebreljah ob koncu 17. stoletja, umrla neznano kje in kdaj. Marina (Marija) Melhiorca je bila podložnica tolminskega gospostva iz vasi Šebrelje. Sodni spisi s procesa, ki je v Idriji potekal med letoma 1729 in 1731, navajajo, da je bila »stara beračica brez imetja«, mati več… Continue reading Marina Melhiorca

Ita Rina

Razglednica Ite Rine (detajl), pred letom 1930. Hrani Slovenska kinoteka

Rojena kot Ida Kravanja v Divači leta 1907, umrla kot Tamara Đorđević v črnogorski Budvi leta 1979. Prva in edina velika slovenska filmska zvezda. Ida Kravanja je svoje zgodnje otroštvo preživela v Divači. Spominjajo se je kot živahnega, nekonvencionalnega dekliča, ki se je najraje potepal in plesal. Ko je bilo Idi sedem, njeni sestri Danici… Continue reading Ita Rina

Vida Tomšič

Vida Tomšič (detajl), sekretarka zvezne ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije in predsednica Antifašistične fronte žena Jugoslavije, 1948. Hrani AFŽ arhiv

Rojena leta 1913 v Ljubljani, kjer je leta 1998 tudi umrla. Pravnica, partizanka, političarka in prva slovenska ministrica v prvi slovenski vladi v Jugoslaviji. Vida Bernot se je vpisala na ljubljansko pravno fakulteto v tridesetih letih minulega stoletja, ko se je za univerzitetni študij tudi sicer začelo odločati več žensk. Zaradi splošnega razočaranja nad političnimi… Continue reading Vida Tomšič