Gusti Jirku Stridsberg

Gusti Jirku Stridsberg (detajl). Last družine Voge, vzeto iz knjige The Six Lives of Gusti Stridsberg (2020)

Rojena leta 1902 v Ukrajini kot Augustina Franziska Mayer, umrla leta 1978 na Švedskem. Pisateljica, prevajalka, novinarka, vojna dopisnica in domnevna tajna agentka. Malo življenj tako prepričljivo pripoveduje o nemirnem 20. stoletju kot usoda Gusti Jirku Stridsberg. Rodila se je na obrobju avstro-ogrske monarhije, mladost pa je kot hči premožne bankirske družine preživela na Dunaju.… Continue reading Gusti Jirku Stridsberg

Zofka Kveder

Zofka Kveder (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rojena leta 1878 v Ljubljani, umrla leta 1926 v Zagrebu. Prva slovenska poklicna pisateljica. Zofka Kveder je izhajala iz težkih družinskih razmer, ki sta jih zaznamovala oče alkoholik in čustveno nedostopna mama. Njeno odraščanje je bilo polno pomanjkanja in nasilja, zato je komaj čakala, da se bo lahko emancipirala in samostojno zaživela. Prvi stik s… Continue reading Zofka Kveder

Ljuba Prenner

Dr. Ljuba Prenner s prijateljicami na ulici v Slovenj Gradcu leta 1938 – v času, ko je pisal svojo največjo uspešnico. Zapuščina dr. Ljube Prenner, hrani Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja

Rojen leta 1906 na Fari pri Prevaljah, umrl leta 1977 v Ljubljani. Odvetnik, pisatelj, aktivist. Amalija Marija Prenner se je že v mladosti preimenoval v Ljubo in se doživljal kot moškega. Njegovo življenje je bilo težko in zaznamovano s tranzicijami med spoli, kraji, ideologijami in poklici. Čeprav je imel jasne ambicije, se je zaradi pomanjkanja… Continue reading Ljuba Prenner

Žrtve čarovniških procesov

Trg in grad Ribnica (detajl). Grafika iz Slave vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja, hrani Muzej Ribnica

Čarovniški procesi na Slovenskem so trajali dvesto let (1546–1746) ter terjali med petsto in tisoč žrtev. Med njimi so močno prevladovale ženske. Lov na čarovnice je sinonim za preganjanje drugačnih ali drugače mislečih kot domnevnih krivcev za vse slabo, medtem ko beseda čarovnica običajno meri na »grdo«, »hudobno« ali staro žensko. Oba izraza izhajata iz… Continue reading Žrtve čarovniških procesov

Josipina Urbančič Turnograjska

Josipina Urbančič na oljnem portretu Josefa Hofholzerja (detajl), 1851. Hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Rojena leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, umrla leta 1854 v Gradcu. Prva slovenska pisateljica, pesnica, pravljičarka in skladateljica. Sredi 19. stoletja so se na Slovenskem kazali prvi obrisi kulturnega boja za rabo slovenskega jezika v pretežno nemško govoreči deželi. Z vse večjim navdušenjem nad slovansko idejo ter lepoto in pomenom maternega jezika je… Continue reading Josipina Urbančič Turnograjska

Pozabljena polovica Novega mesta

Ilka Vašte (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Projekt Pozabljena polovica Novega mesta je obudil spomin na Marto Mušič Slapar, Ivano Oblak, Ilko Vašte in druge izjemne posameznice, ki so zaznamovale ta prostor. V gospodarskem in kulturnem središču jugovzhodne Slovenije, ki je bilo kot mesto ustanovljeno že daljnega leta 1365, so svoj pečat pustili književniki, jezikoslovci, likovni umetniki, glasbeniki, filmski režiserji, znanstveniki in… Continue reading Pozabljena polovica Novega mesta

Tobačne delavke

»Cigararca« med delom. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ženske so predstavljale levji delež tobačnega delavstva od vzpostavitve tobačne tovarne v Ljubljani leta 1871 do ukinitve tobačne proizvodnje leta 2004. Tobačna tovarna v Ljubljani se je leta 1873 po požaru v Cukrarni preselila v nov kompleks na Tržaški cesti. Pospešila je rast mestnega prebivalstva in okrepila delež zaposlenih žensk. Satirični publicist Jakob Alešovec je… Continue reading Tobačne delavke

Alojzija Štebi

Alojzija Štebi (detajl). Zbirka fotografij nekdanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS, I/298, hrani Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1549

Rojena leta 1883 v Ljubljani, umrla leta 1956 prav tam. Učiteljica, aktivistka, urednica, publicistka in ena prvih političark na Slovenskem. Alojzija Štebi je bila ena prvih Slovenk, ki se je aktivno ukvarjala s politiko, ter ena najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih feministk. Svojo poklicno pot je začela kot učiteljica, saj je bil to v njeni dobi… Continue reading Alojzija Štebi

Branka Jurca

Branka Jurca (detajl). Zapuščina Branke Jurca, hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Rojena leta 1914 v Koprivi, umrla 6. marca 1999 v Ljubljani. Avtorica legendarnih knjig za otroke in mladino, urednica Cicibana in do nedavno prezrta pisateljica del za odrasle. Branka Jurca je bila plodovita pisateljica, publicistka in mladinska pripovednica. Živela in delala je v Mariboru in Ljubljani, a se je vse življenje vračala v rojstno vas.… Continue reading Branka Jurca

Ženske v prvi svetovni vojni

Ženske in otroci v Tržiču pletejo nogavice in jopiče za vojake. Tedenske slike, 23. 9. 1914, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Ob prvi svetovni vojni najprej pomislimo na trpljenje vojakov na frontah, a napori žensk v mestih, zaledju front ali celo na sami fronti niso bili nič manjši. Prva svetovna vojna je prekinila obdobje modernizacije in demokratizacije zgodnjega 20. stoletja. Čeprav so ljudje sprva verjeli, da bo trajala le nekaj mesecev, se je izkazala za štiriletno… Continue reading Ženske v prvi svetovni vojni

Delavke v železarstvu

Oddelek strojno kovanih čevljarskih žebljev v Kropi, 1920. Hrani Kovaški muzej, Muzeji radovljiške občine

Čeprav so bile zaposlene ženske konec 19. stoletja na Slovenskem izjema, je železarstvo kot pomembna industrija zaposlovalo tudi žensko delovno silo. Žebljarstvo spada v težko industrijo, železarstvo, zato ga običajno ne povezujemo z ženskami. Ker tudi zgodovinski spisi o žebljarjih govorijo v moškem spolu, bi lahko sklepali, da so bili izvajalci del izključno moški. Na… Continue reading Delavke v železarstvu

Partizanske zdravnice in bolničarke

Bolničarke iz SVPB Franja, 1944. Od desne proti levi stojijo Jolanda Žagar, Anica Štucin, Adelina Zanitti in Mira Mihelin Nataša. Hrani Cerkljanski muzej

Med letoma 1942 in 1945 so partizanske zdravnice in bolničarke v skrivnih bolnišnicah s soborci osnovale najmnožičnejše odporniško zdravstvo v Evropi. Med letoma 1939 in 1945 je svet zajela vojna. Odporniško gibanje proti fašizmu in nacizmu se je razvilo tudi na Slovenskem, vendar okupator partizanstva ni priznaval za redno vojsko, zato je pobijal tudi ranjene… Continue reading Partizanske zdravnice in bolničarke

Po sledeh in poteh Celjank

Središče Celja s pogledom na magistrat, sredina 20. stoletja. Foto Josip Pelikan, hrani Muzej novejše zgodovine Celje

Zgodovino Celja so zaznamovale Vera Levstik, Tončka Čeč, Pavla Jesih, Olga Vrabič, Božena Pelikan, Ana Baumbach in druge osebnosti, na katere opozarja projekt Ženske stopinjiCe. Sprehod skozi zgodovino Celja, kot jo pripovedujejo zgodbe žensk, se začne pred Muzejem novejše zgodovine Celje, nekdaj mestnim magistratom, v katerem je bila prva mestna knjižnica. Zanjo si je več… Continue reading Po sledeh in poteh Celjank

Vida Tomšič

Vida Tomšič (detajl), sekretarka zvezne ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije in predsednica Antifašistične fronte žena Jugoslavije, 1948. Hrani AFŽ arhiv

Rojena leta 1913 v Ljubljani, kjer je leta 1998 tudi umrla. Pravnica, partizanka, političarka in prva slovenska ministrica v prvi slovenski vladi v Jugoslaviji. Vida Bernot se je vpisala na ljubljansko pravno fakulteto v tridesetih letih minulega stoletja, ko se je za univerzitetni študij tudi sicer začelo odločati več žensk. Zaradi splošnega razočaranja nad političnimi… Continue reading Vida Tomšič