Slovenske služkinje

Razglednica Velikega kanala. Hrani Maksimiljan Košir, www.starerazglednice.si

Slovenke so v 19. in 20. stoletju množično delale v Trstu kot služkinje, pozneje kot hišne pomočnice.

Uršulinska dekliška šola

Sankanje na šolskem vrtu. Hrani Uršulinski samostan Škofja Loka

Loška uršulinska dekliška šola in učiteljišče (1783–1941) sta bila zaradi svoje dostopnosti nižjim slojem izjemnega pomena za večjo izobraženost žensk na Slovenskem.

Ženske v kraških kamnolomih in kamnoseštvu

Delo v kamnolomu v Koprivi, 1950. Osebni arhiv Marte Širca

Zlata doba pridobivanja in obdelovanja kamna na Krasu sega v 19. in 20. stoletje, ko so ženske igrale podporno, a pomembno vlogo v tej obrti. Danes jo oživljajo prav kamnosekinje.

Žrtve čarovniških procesov

Trg in grad Ribnica (detajl). Grafika iz Slave vojvodine Kranjske (1689) Janeza Vajkarda Valvasorja, hrani Muzej Ribnica

Čarovniški procesi na Slovenskem so trajali dvesto let (1546–1746) ter terjali med petsto in tisoč žrtev. Med njimi so močno prevladovale ženske.

Pozabljena polovica Novega mesta

Ilka Vašte (detajl). Zbirka upodobitev znanih Slovencev (1997), hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Projekt Pozabljena polovica Novega mesta je obudil spomin na Marto Mušič Slapar, Ivano Oblak, Ilko Vašte in druge izjemne posameznice, ki so zaznamovale ta prostor.

Delavke oblačilne tovarne Mura

Murine delavke v šivalnici na lokaciji Cvetič okrog leta 1952. Prva z leve (z ruto, gleda nazaj) je Marija Drvarič. Fotografija je v njeni lasti, hrani jo Fototeka Pomurskega muzeja Murska Sobota

Oblačilna tovarna Mura, v kateri so delale povečini ženske, je bila skoraj polovico stoletja sinonim za naporno delo, a dobre plače, kakovostna oblačila in splošni napredek Prekmurja.

Arhitektke in oblikovalke

Gizela Šuklje, detajl načrta Kopališča mesta Metlike. Zapuščina Gizele Šuklje, hrani Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Status žensk in moških v arhitekturi in oblikovanju se še vedno razlikuje, saj so se spolni stereotipi na teh področjih v zadnjem stoletju komaj zrahljali.

Tobačne delavke

»Cigararca« med delom. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Ženske so predstavljale levji delež tobačnega delavstva od vzpostavitve tobačne tovarne v Ljubljani leta 1871 do ukinitve tobačne proizvodnje leta 2004.

Ženske v prvi svetovni vojni

Ženske in otroci v Tržiču pletejo nogavice in jopiče za vojake. Tedenske slike, 23. 9. 1914, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Ob prvi svetovni vojni najprej pomislimo na trpljenje vojakov na frontah, a napori žensk v mestih, zaledju front ali celo na sami fronti niso bili nič manjši.

Delavke v železarstvu

Oddelek strojno kovanih čevljarskih žebljev v Kropi, 1920. Hrani Kovaški muzej, Muzeji radovljiške občine

Čeprav so bile zaposlene ženske konec 19. stoletja na Slovenskem izjema, je železarstvo kot pomembna industrija zaposlovalo tudi žensko delovno silo.

Lükarce

Prikaz pletenja krencev. Foto Samanta Gomboc, Mariborinfo

Pridelava in prodaja ptujskega lüka sta bili od začetka 19. do sredine 20. stoletja glavni vir preživetja kmečkih družin v Lükariji in izključno žensko delo.

Partizanske zdravnice in bolničarke

Bolničarke iz SVPB Franja, 1944. Od desne proti levi stojijo Jolanda Žagar, Anica Štucin, Adelina Zanitti in Mira Mihelin Nataša. Hrani Cerkljanski muzej

Med letoma 1942 in 1945 so partizanske zdravnice in bolničarke v skrivnih bolnišnicah s soborci osnovale najmnožičnejše odporniško zdravstvo v Evropi.

Po sledeh in poteh Celjank

Središče Celja s pogledom na magistrat, sredina 20. stoletja. Foto Josip Pelikan, hrani Muzej novejše zgodovine Celje

Zgodovino Celja so zaznamovale Vera Levstik, Tončka Čeč, Pavla Jesih, Olga Vrabič, Božena Pelikan, Ana Baumbach in druge osebnosti, na katere opozarja projekt Ženske stopinjiCe.