Slovenke so v 19. in 20. stoletju množično delale v Trstu kot služkinje, pozneje kot hišne pomočnice. Trst je bil v 19. stoletju najpomembnejše pristanišče habsburške monarhije. Kot multikulturno, gospodarsko cvetoče mesto je do izbruha prve svetovne vojne privabljal številne slovenske priseljence in priseljenke iz neposrednega zaledja in bližnjih avstrijskih dežel, tudi Kranjske. Dobršen del… Continue reading Slovenske služkinje
Woman category: kolektiv
Uršulinska dekliška šola
Loška uršulinska dekliška šola in učiteljišče (1783–1941) sta bila zaradi svoje dostopnosti nižjim slojem izjemnega pomena za večjo izobraženost žensk na Slovenskem. V preteklosti šolanje deklet na Slovenskem ni bilo samoumevno. Še v 19. stoletju so se v večini mest lahko šolali samo fantje, zato so bile izobraževalne ustanove za dekleta še posebej dragocene. V… Continue reading Uršulinska dekliška šola
Ženske v kraških kamnolomih in kamnoseštvu
Zlata doba pridobivanja in obdelovanja kamna na Krasu sega v 19. in 20. stoletje, ko so ženske igrale podporno, a pomembno vlogo v tej obrti. Danes jo oživljajo prav kamnosekinje. Pridobivanje in oblikovanje kamna za stavbne namene ima na Slovenskem več kot tisočletno tradicijo. Prav posebej pa je po svoji bogati zgodovini kamnolomstva in kamnoseštva… Continue reading Ženske v kraških kamnolomih in kamnoseštvu
Žrtve čarovniških procesov
Čarovniški procesi na Slovenskem so trajali dvesto let (1546–1746) ter terjali med petsto in tisoč žrtev. Med njimi so močno prevladovale ženske. Lov na čarovnice je sinonim za preganjanje drugačnih ali drugače mislečih kot domnevnih krivcev za vse slabo, medtem ko beseda čarovnica običajno meri na »grdo«, »hudobno« ali staro žensko. Oba izraza izhajata iz… Continue reading Žrtve čarovniških procesov
Pozabljena polovica Novega mesta
Projekt Pozabljena polovica Novega mesta je obudil spomin na Marto Mušič Slapar, Ivano Oblak, Ilko Vašte in druge izjemne posameznice, ki so zaznamovale ta prostor. V gospodarskem in kulturnem središču jugovzhodne Slovenije, ki je bilo kot mesto ustanovljeno že daljnega leta 1365, so svoj pečat pustili književniki, jezikoslovci, likovni umetniki, glasbeniki, filmski režiserji, znanstveniki in… Continue reading Pozabljena polovica Novega mesta
Delavke oblačilne tovarne Mura
Oblačilna tovarna Mura, v kateri so delale povečini ženske, je bila skoraj polovico stoletja sinonim za naporno delo, a dobre plače, kakovostna oblačila in splošni napredek Prekmurja. Oblačilna tovarna Mura se je razvila z združitvijo in nacionalizacijo Cvetičeve (1925) in Šiftarjeve (1932) tovarne po drugi svetovni vojni. Delavke so v tovarni najprej šivale moško spodnje… Continue reading Delavke oblačilne tovarne Mura
Arhitektke in oblikovalke
Status žensk in moških v arhitekturi in oblikovanju se še vedno razlikuje, saj so se spolni stereotipi na teh področjih v zadnjem stoletju komaj zrahljali. Arhitektura spada med številna področja dela, v katera ženske zelo dolgo niso bile pripuščene. Tudi ko so se končno smele izobraziti (prva arhitektka je v Ljubljani diplomirala leta 1932), to… Continue reading Arhitektke in oblikovalke
Tobačne delavke
Ženske so predstavljale levji delež tobačnega delavstva od vzpostavitve tobačne tovarne v Ljubljani leta 1871 do ukinitve tobačne proizvodnje leta 2004. Tobačna tovarna v Ljubljani se je leta 1873 po požaru v Cukrarni preselila v nov kompleks na Tržaški cesti. Pospešila je rast mestnega prebivalstva in okrepila delež zaposlenih žensk. Satirični publicist Jakob Alešovec je… Continue reading Tobačne delavke
Ženske v prvi svetovni vojni
Ob prvi svetovni vojni najprej pomislimo na trpljenje vojakov na frontah, a napori žensk v mestih, zaledju front ali celo na sami fronti niso bili nič manjši. Prva svetovna vojna je prekinila obdobje modernizacije in demokratizacije zgodnjega 20. stoletja. Čeprav so ljudje sprva verjeli, da bo trajala le nekaj mesecev, se je izkazala za štiriletno… Continue reading Ženske v prvi svetovni vojni
Delavke v železarstvu
Čeprav so bile zaposlene ženske konec 19. stoletja na Slovenskem izjema, je železarstvo kot pomembna industrija zaposlovalo tudi žensko delovno silo. Žebljarstvo spada v težko industrijo, železarstvo, zato ga običajno ne povezujemo z ženskami. Ker tudi zgodovinski spisi o žebljarjih govorijo v moškem spolu, bi lahko sklepali, da so bili izvajalci del izključno moški. Na… Continue reading Delavke v železarstvu
Lükarce
Pridelava in prodaja ptujskega lüka sta bili od začetka 19. do sredine 20. stoletja glavni vir preživetja kmečkih družin v Lükariji in izključno žensko delo. Na podeželju je bilo za tradicionalni ročni način gospodarjenja značilno garanje. Družinski člani so delo predvsem zunaj doma opravljali skupaj, ženske pa se ne spominjajo, da bi se kakega opravila… Continue reading Lükarce
Partizanske zdravnice in bolničarke
Med letoma 1942 in 1945 so partizanske zdravnice in bolničarke v skrivnih bolnišnicah s soborci osnovale najmnožičnejše odporniško zdravstvo v Evropi. Med letoma 1939 in 1945 je svet zajela vojna. Odporniško gibanje proti fašizmu in nacizmu se je razvilo tudi na Slovenskem, vendar okupator partizanstva ni priznaval za redno vojsko, zato je pobijal tudi ranjene… Continue reading Partizanske zdravnice in bolničarke
Po sledeh in poteh Celjank
Zgodovino Celja so zaznamovale Vera Levstik, Tončka Čeč, Pavla Jesih, Olga Vrabič, Božena Pelikan, Ana Baumbach in druge osebnosti, na katere opozarja projekt Ženske stopinjiCe. Sprehod skozi zgodovino Celja, kot jo pripovedujejo zgodbe žensk, se začne pred Muzejem novejše zgodovine Celje, nekdaj mestnim magistratom, v katerem je bila prva mestna knjižnica. Zanjo si je več… Continue reading Po sledeh in poteh Celjank