Rojena leta 1902 v Ukrajini kot Augustina Franziska Mayer, umrla leta 1978 na Švedskem. Pisateljica, prevajalka, novinarka, vojna dopisnica in domnevna tajna agentka. Malo življenj tako prepričljivo pripoveduje o nemirnem 20. stoletju kot usoda Gusti Jirku Stridsberg. Rodila se je na obrobju avstro-ogrske monarhije, mladost pa je kot hči premožne bankirske družine preživela na Dunaju.… Continue reading Gusti Jirku Stridsberg
Avtor: eva
Zofka Kveder
Rojena leta 1878 v Ljubljani, umrla leta 1926 v Zagrebu. Prva slovenska poklicna pisateljica. Zofka Kveder je izhajala iz težkih družinskih razmer, ki sta jih zaznamovala oče alkoholik in čustveno nedostopna mama. Njeno odraščanje je bilo polno pomanjkanja in nasilja, zato je komaj čakala, da se bo lahko emancipirala in samostojno zaživela. Prvi stik s… Continue reading Zofka Kveder
Slovenske služkinje
Slovenke so v 19. in 20. stoletju množično delale v Trstu kot služkinje, pozneje kot hišne pomočnice. Trst je bil v 19. stoletju najpomembnejše pristanišče habsburške monarhije. Kot multikulturno, gospodarsko cvetoče mesto je do izbruha prve svetovne vojne privabljal številne slovenske priseljence in priseljenke iz neposrednega zaledja in bližnjih avstrijskih dežel, tudi Kranjske. Dobršen del… Continue reading Slovenske služkinje
Angela Piskernik
Rojena leta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli (Koroška), umrla leta 1967 v Ljubljani. Botaničarka, muzealka in pedagoginja, prva* slovenska doktorica znanosti in okoljevarstvenica. Angela Piskernik se je šolala pri Uršulinkah v Celovcu in nato na prvi državni gimnaziji v Gradcu, študij pa je, kar je bilo za ženske tistega časa izjemno, nadaljevala na dunajski… Continue reading Angela Piskernik
Uršulinska dekliška šola
Loška uršulinska dekliška šola in učiteljišče (1783–1941) sta bila zaradi svoje dostopnosti nižjim slojem izjemnega pomena za večjo izobraženost žensk na Slovenskem. V preteklosti šolanje deklet na Slovenskem ni bilo samoumevno. Še v 19. stoletju so se v večini mest lahko šolali samo fantje, zato so bile izobraževalne ustanove za dekleta še posebej dragocene. V… Continue reading Uršulinska dekliška šola
Ljuba Prenner
Rojen leta 1906 na Fari pri Prevaljah, umrl leta 1977 v Ljubljani. Odvetnik, pisatelj, aktivist. Amalija Marija Prenner se je že v mladosti preimenoval v Ljubo in se doživljal kot moškega. Njegovo življenje je bilo težko in zaznamovano s tranzicijami med spoli, kraji, ideologijami in poklici. Čeprav je imel jasne ambicije, se je zaradi pomanjkanja… Continue reading Ljuba Prenner
Ženske v kraških kamnolomih in kamnoseštvu
Zlata doba pridobivanja in obdelovanja kamna na Krasu sega v 19. in 20. stoletje, ko so ženske igrale podporno, a pomembno vlogo v tej obrti. Danes jo oživljajo prav kamnosekinje. Pridobivanje in oblikovanje kamna za stavbne namene ima na Slovenskem več kot tisočletno tradicijo. Prav posebej pa je po svoji bogati zgodovini kamnolomstva in kamnoseštva… Continue reading Ženske v kraških kamnolomih in kamnoseštvu
Žrtve čarovniških procesov
Čarovniški procesi na Slovenskem so trajali dvesto let (1546–1746) ter terjali med petsto in tisoč žrtev. Med njimi so močno prevladovale ženske. Lov na čarovnice je sinonim za preganjanje drugačnih ali drugače mislečih kot domnevnih krivcev za vse slabo, medtem ko beseda čarovnica običajno meri na »grdo«, »hudobno« ali staro žensko. Oba izraza izhajata iz… Continue reading Žrtve čarovniških procesov
Josipina Urbančič Turnograjska
Rojena leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, umrla leta 1854 v Gradcu. Prva slovenska pisateljica, pesnica, pravljičarka in skladateljica. Sredi 19. stoletja so se na Slovenskem kazali prvi obrisi kulturnega boja za rabo slovenskega jezika v pretežno nemško govoreči deželi. Z vse večjim navdušenjem nad slovansko idejo ter lepoto in pomenom maternega jezika je… Continue reading Josipina Urbančič Turnograjska
Pozabljena polovica Novega mesta
Projekt Pozabljena polovica Novega mesta je obudil spomin na Marto Mušič Slapar, Ivano Oblak, Ilko Vašte in druge izjemne posameznice, ki so zaznamovale ta prostor. V gospodarskem in kulturnem središču jugovzhodne Slovenije, ki je bilo kot mesto ustanovljeno že daljnega leta 1365, so svoj pečat pustili književniki, jezikoslovci, likovni umetniki, glasbeniki, filmski režiserji, znanstveniki in… Continue reading Pozabljena polovica Novega mesta